Kako premagati sindrom vsiljivca v kreativi?

Posted by Zazi on May 7, 2021 in Blog

Dvomi o lastni kakovosti se vedno pojavljajo pri vseh nas, sploh na področju kreative. Nenehni notranji konflikti lahko povzročijo, da sicer nadarjen umetnik nikoli ne bo uspel. Najpomembnejše je torej odgovoriti na vprašanje, kako premagati sindrom vsiljivca oz. kako se soočiti s temi dvomi in notranjimi konflikti?

Dejstvo je, da se morajo kreativci na vsaki stopnji njihove kariere ukvarjati z dvomi. Tudi najboljše tehnike risanja in najmodernejša programska oprema ne bo pomagala pri samozaupanju. Naj bo to grafično oblikovanje, ilustracija, konec koncev pisanje besedil – povsod se lahko porajajo dvomi.

“Ko sem dosegla točko, na kateri sem se lahko v celoti preživljala z mojim umetniškim delom, sem začela dvomiti” pravi umetnica in ilustratorka Kelly McKenann (1). Dvom se je pojavil, ko se je začela počutiti, da so ostali profesionalci boljši. Nobena ilustracija se ji namreč ni zdela dovolj dobra. Občutila je sram in se počutila, kot da ne sodi mednje.

kreativca

Ravno tako je umetnik in ilustrator Adam Hughes (2) delal za največje založnike v industriji, a se je še vedno se boril z občutkom dvoma. “Še vedno se tako počutim, ampak zdaj pač delam,” razkriva. “Ne tako samozavestno, kot bi mislili, ampak delam. In na tem mestu se sprašujem, ali so vaši dvomi dejansko razlog, da prenehate ustvarjati?”

McKernanovo so ti dvomi prisilili, da je je soočila s svojim delom. “Natančno sem preučila svoje izdelke, ugotovila, da so povprečno in jih začela izboljševati,” pravi.

Kaj je sindrom vsiljivca

Tudi če se ne sliši logično, je preobremenjenost kreativca ponavadi znak, da doživlja sindrom vsiljivca. To je stanje, v katerem se oseba počuti, kot da bi bila lahko v vsakem trenutku izpostavljena kot prevarant.

Narava ustvarjalnega dela nas dela vse bolj ranljive, da se počutimo neustrezno in to se izraža še bolj, če nismo formalno usposobljeni.

Delo ustvarjalca je namreč zelo javno. Poleg tega ga javnost ocenjuje na podlagi umetniških in literarnih standardov, ki so popolnoma subjektivni. Težko je ohranjati neko stopnjo samozavesti, če če je treba biti konsistentno dober. Še bolj pa lahko zamajajo to zaupanje reakcije vseh okoli.

Da bi premagali občutke goljufije je smiselno, da jih normalizirate in idejo o neuspehu vzamete na drugače način. Če se ne želite počutiti kot vsiljivec, morate nehati razmišljati kot vsiljivec. Izjemno pomaga pozitiven odnos, in oblikovanje tistega, kar vam je všeč. Če delaš nekaj, kar si resnično želiš, bo negativna energija hitro izginila.

sindrom-vsiljivca

Za ilustratorja Milesa Johnstona (3) je sprejetje neuspeha neizogiben del ustvarjalne poti. “Neuspeh je nujen del procesa rasti kot umetnika,” trdi.

“Prav tako je neverjetno težko imeti objektivni pogled na svoje delo. Mislim, da jih veliko razmišlja napačno – ko vidijo nekaj dobrega v svojem delu so skeptični, ko vidijo slabo, pa so objektivni. Namesto tega se raje posvečajte svoji želji do dela.”

Socialna anksioznost

Osredotočanje na lastno delo in dosežke je v teoriji enostavno, v praksi pa ne ravno – zlasti če dodate družbene medije. Zaradi številnih umetnikov, ki uporabljajo Facebook, Twitter in Instagram, za deljenje svoje umetnosti, se hitro lahko počutite slabo. To lahko vodi do tega, da se namesto na uspeh osredotočate na neuspeh.

Razmišljajte pozitivno

Če z njimi znate ravnati, pa so lahko negativne misli in opazovanja spodbuda za še boljše delo. Pomanjkljivosti (ne imenujmo jih neuspeh) vplivajo in določajo vaše prihodnje delo. Uspeh je rezultat vsakega dela, ki ste ga dokončali. To je nekaj, na kar morate biti ponosni, saj predstavlja osebno rast.

Strah pred neuspehom je lahko torej zelo koristen. Naši dvomi, ki izhajajo iz spoznanja, da ne vemo vsega in da obstajajo številni odlični umetniki, nas lahko motivirajo. Na ta način rastemo tako osebnostno kot v smislu našega dela in sčasoma postanemo zadovoljni na vseh področjih.

kreativnost

Medtem Hughes dodaja, da “vsak umetnik, ki preveč obožuje lastno delo, ni nagnjen k izboljšanju. Nezadovoljstvo in samokritičnost sta velika motivatorja.”

Nezadovoljstvo praktično prisili umetnike, da začnejo delati bolje, vendar je vseeno umetnost razviti pozitivne navade, zato da se lahko samospoštujemo.

VIR (1) Kelly MyKernan

VIR (2) Adam Hughes

VIR (3) Miles Johnston